LaTeX na eKs

6 minutno branje Zadnja sprememba: 10 Jan, 2021

Hitri uvod v LaTeX

Kazalo

Včasih prijatelj, včasih sovražnik. Vsekakor pa moj dolgoletni spremljevalec.

1. Splošno

Citirano iz Tobi Oetikerjevega priročnika The not so short Introduction to $LaTeX$, ki ga je v slovenščino prevedel Bor Plestenjak: “$LaTeX$ je program za urejanje besedil, ki je zelo primeren za izdelavo znanstvenih in matematičnih besedil z visoko tiskarsko kvaliteto. Program je uporaben tudi za izdelavo vseh vrst drugih dokumentov, od preprostih pisem do celotnih knjig. $LaTeX$ uporablja $TeX$ za stavljenje besedila.” Celoten prevod priročnika najdete tukaj.

/Zelo rada bi kdaj citirala slovensko Wikipedijo, ki bi mi bila lahko tudi v pomoč glede strokovnih terminov za katere težko najdem slovenske prevode… Na sl.wikipedia.org sem našla sledeče prispevke povezane z LaTeXom: Pozdravljen, svet, TeX, ConTEXt in Egona Zakrajška, človeka z ogromno znanja, ki pa je žal preminil. Pri prevajanju strokovnih besed si pomagam z islovarjem. Za vse neprimerne prevode se opravičujem. V kolikor imate primernejšo besedo, me prosim kontaktirajte, da popravim. No, zdaj se lahko vrnem na $LaTeX$…/

$LaTeX$ uporablja označevalni jezik, ki nam pomaga pri pisanju enačb, simbolov, matematičnih znakov itd… Enostavneje je natipkati \frac{x^2-1}{x^3-1} za zapis izraza $\frac{x^2-1}{x^3-1}$, kot pa dve minuti klikat za zapis taistega izraza.

Video: Andrej Bauer, Osnovno o $LaTeX$-u

Na Vimeo kanalu prof. Andreja Bauerja najdete veliko zanimivih videov, katerih ogled zelo priporočam, pa čeprav je zgleda Emacs in Apple uporabnik:P

2. Namestitev

Linux - Tex Live
OSX - MacTex
Windows - proTeXt, MiKTeX, TeXstudio

Potek namestitve je seveda odvisen od operacijskega sistema. Za natančnejša navodila sledite zgornjim povezavam. Te distribucije so večinoma prosto programje. .tex datoteke lahko pišete tudi z urejevalniki besedil kot so emacs, vim … Po vseh mojih prispevkih verjamem, da veste s katerim urejevalnikom pišem sama: Priročnik za vim-latex. Datoteko .tex nato s pomočjo $TeX$-a pretvorite v željen format, navadno .pdf.

$LaTeX$ lahko tudi vključite v spletne strani s pomočjo MathJax-a, ki je odprto kodni JavaScript prikazovalnik, ali s pomočjo kakršnekoli druge rešitve. Najpreprosteje to storite, da v glavo (head) spletne strani zapišete vrstico:

<script src="http://cdnjs.cloudflare.com/ajax/libs/mathjax/2.7.0/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML" type="text/javascript"></script>

, kot sem to storila sama na tej strani.

LaTeX lahko uporabljate tudi v LibreOfficu s pomočjo razširitve TexMaths, v Inkscapu s pomočjo TeXtext, govori se, da tudi v M$ Wordu, in verjetno še kje.

3. Sintaksa

3.1. Osnove

$LaTeX$ ukazi se začnejo z levo poševnico. Besedilo ukaza se piše v zavite oklepaje. Zavite oklepaje se uporablja tudi pri določitvi dometa ukaza. Primeri:

\title % naslov
\alpha % grška črka alfa
\frac{123}{33} % 123/33
\textbf{Izračunaj} % le beseda "Izračunaj" bo zapisana krepko
% se uporablja za komentarje

Možnosti ukaza se piše v oglate oklepaje:

\documentclass[12pt]{amsart}

3.2. Struktura

Sledeče tri vrstice so obvezne v .tex dokumentu:

\documentclass
%Preambulo pišemo tukaj
\begin{document}
%Telo dokumenta: besedilo pišemo tukaj
\end{document}

3.3. Preambula

Razred dokumenta? (documentclass) je lahko knjiga(book), članek(article), poročilo(report) ali kakšen drugi…V preambulo vključimo še razširitve, ki jih potrebujemo. Primeri:

\documentclass{article} %naj bo članek
\usepackage{amssymb, amsmath} %vključimo pakete, da lahko uporabljamo matematične simbole
\usepackage[T1]{fontenc} %paket s pomočjo katerega lahko uporabljamo šumnike
\usepackage{listings} %za prikaz delov kode, kot je tale

V preambuli določimo tudi postavitev strani. Primer:

\setlength{\textheheight}{9in}
\setlength{\textwidth}{6.5in}
\hoffset=-0.75in
\pagestyle{plain}
\setlength{\topmargin}{0in}
\setlength{\headsep}{0in}
\setlength{\oddsidemargin}{0in}
\setlength{\evensidemargin}{0in}

3.4. Telo dokumenta

Telo dokumenta se začne z

\begin{document}

in konča z

\end{document}

Telo je vse kar je med tema dvema ukazoma. Za določanje navpičnih presledkov se uporablja \vspace{1cm}, za vodoravne presledke pa \hspace{1cm}. V zavitih oklepajih določimo detajle. Navadno dokumentu dodamo naslov, kar storimo na sledeči način:

\title{\textbf{LaTeX na eKs}}
\author{zf42}
\date{\today}
\maketitle

Naslovu navadno sledi klazalo:

\tableofcontents

Za kazalom so navrsti poglavja in podpoglavja:

\section{Sintaksa}\label{sin} %Poglavja lahko označimo, kot v tem primeru, 
%da jih kasneje lahko prikličemo z \ref{sin} v dani situaciji.
\subsection{Preambula} %Podpoglavje

Včasih je potrebno stvari oštevilčiti:

\begin{enumerate}
\item Aleph-naught
\item Aleph-one
\end{enumerate}

Na koncu dokumenta je navadno potrebno navesti vire:

\begin{thebibliography}
\bibitem{1}
The Not So Short Introduction to LaTeX
\bibitem{2}
A quick guide to LaTeX
\end{thebibliography}

Včasih ne želimo številčiti vsake strani. Takrat uporabimo:

\thispagestyle{empty}
\pagestyle{empty}

Kot pomoč pri pisanju matematičnih simbolov in enačb predlagam ogled spletnih strani:

Detexify: Ta se mi zdi še posebej posrečena.
Wikipedia

Sicer pa najdete na internetu veliko informacij in “plonk” listkov za pisanje enačb v LaTeXLaTeX-u.

Nekaj osnovnih izrazov:

\cdot  %znak za množenje
\sqrt  %znak za kvadratni koren
\frac{}{}  %ulomek
^{}  %nadpisano
_{}  %_podpisano
\begin{matrix} \end{matrix}  %matrika
\int  %integral
\overline{} %črta nad izrazom
\insertcode{}

4. Primeri

Seveda se bom kot fizik lotila zapisa Maxwellovih enačb. Najprej poglejmo sam zapis enačb v diferencialni obliki, nato kako te enačbe vključiti v izdelavo pdf. dokumenta.

4.1. Maxwellove enačbe:

$$\nabla\cdot{\bf D} = \rho$$ $$\nabla\cdot{\bf B} = 0$$ $$\nabla\times{\bf E} = - \frac{\partial{\bf B}}{\partial t}$$ $$\nabla\times{\bf H} = {\bf J} + \frac{\partial{\bf D}}{\partial t}$$

Zapis teh enačb s pomočjo LaTeXLaTeX-a:

\nabla\cdot{\bf D} = \rho
\nabla\cdot{\bf B} = 0
\nabla\times{\bf E} = - \frac{\partial{\bf B}}{\partial t}
\nabla\times{\bf H} = {\bf J} + \frac{\partial{\bf D}}{\partial t}

4.2. Maxwellove enačbe v .tex dokumentu

Zgornji zapis že lahko uporabimo na spletni strani, ki ima podporo za ta označevalni jezik. Ko pa želimo enačbe in podobne zapise pretvoriti v .pdf dokument, moramo najprej izdelati .tex datoteko. Kako to storimo smo že zapisali. Sledi primer takega dokumenta:

 1
 2
 3
 4
 5
 6
 7
 8
 9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
% maxwell.tex
\documentclass[12pt]{amsart}
\usepackage{amsmath,amsfonts}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[utf8]{inputenc}
\usepackage{lmodern,textcomp}

%\pagestyle
\setlength{\textheight}{9in}
\setlength{\textwidth}{6.5in}
\hoffset=-0.75in

\begin{document}
\noindent
\title{\textbf{Maxwellove enačbe v diferencialni obliki:}}
\author{\MakeLowercase{zf42}}
\date{\today}
\maketitle
\vskip 0.3truein
\begin{enumerate}
\thispagestyle{empty} %se znebimo oštevilčevanja strani
\item
\vskip 0.3truein
$$ \nabla\cdot{\bf D} = \rho $$
\item
\vskip 0.3truein
$$ \nabla\cdot{\bf B} = 0 $$
\item
\vskip 0.3truein
$$ \nabla\times{\bf E} = - \frac{\partial{\bf B}}
{\partial t} $$
\item
\vskip 0.3truein
$$ \nabla\times{\bf H} = {\bf J} + \frac{\partial{\bf D}}
{\partial t}$$

\end{enumerate}

\end{document}

Ta dokument nato s pomočjo (TeX)-a pretvorimo v .pdf. Sama to storim s pomočjo Vima, urejevalnika besedil, v katerem datoteko .tex odprem in izvedem ukaz !pdflatex %. V kolikor si naložite proTeXt ali MacTex, pa le v grafičnem vmestniku kliknete run ali nekaj podobnega in to je to. Pripenjam izhodni maxwell.pdf.

Viri

/* Upam, da bo ta priročnik komu prišel prav. */

Dodatki

S pomočjo LaTeX-a se znajde tudi kaj takega v vaših testih:

Še nekaj paketov:

EOF